Pri prometu s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči veljajo določene posebnosti, predvsem glede zakonite predkupne pravice. Ta sicer velja v obeh primerih, vendar je krog upravičencev različen. Za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami se uporabljajo določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (UR. l. RS, št. 71/11 (ZKZ), za gozdna zemljišča pa določbe Zakona o gozdovih (Ur. l. št. Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 (ZG)).
Do težav v praksi je pogosto prihajalo, kadar so se v »paketu« prodajala tako kmetijska kot tudi gozdna zemljišča. Ključno vprašanje je bilo, kdo je v takem primeru upravičen do uveljavljanja predkupne pravice.
S sprejetjem novele ZKZ-G, ki se uporablja od 13. 4. 2022 dalje, se je to vprašanje uredilo s 23.a členom na naslednji način: Če se kot celota prodaja več zemljiških parcel skupaj, od katerih so nekatere po namenski rabi kmetijske druge pa gozdne, in delež kmetijske namenske rabe predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ZKZ.
Čeprav ta ureditev na prvi pogled odpravlja nejasnosti, se je v enem izmed primerov pojavilo novo vprašanje: Ali se v primeru prodaje parcele oziroma sklopa parcel, ki se prodajajo kot celota, pri čemer je po namenski rabi nekaj kmetijske, nekaj pa gozdne rabe, in delež kmetijske namenske rabe predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, določila ZG o predkupnih pravicah ne uporabljajo niti v primeru, ko v postopku odobritve pravnega posla nihče ne uveljavi predkupne pravice po ZKZ uspešno, uveljavljeno predkupno pravico po določilih ZG pa bi bilo sicer priznati?
Vrhovno sodišče je glede tega vprašanja s sklepom opr. št. X DoR 113/2024 z dne 20. 11. 2024 dovolilo revizijo, o kateri pa še ni odločilo. Za dokončen odgovor bo zato potrebno še počakati.